»Zaradi snemanja naslovnice sem se počutila resnično počaščeno in srečno. Dobro sem se počutila, ko sem videla, da so v središču pozornosti lahko tudi ženske, ki imajo telesa, kot sem jaz, ker po navadi niso.«

»Mislim, da sem bila preveč zasičena z njegovim delom. Ko pa sem se preselila v Kanado, sem začela svojo domovino gledati v čisto novi luči.«

»Me je to katapultiralo nazaj v domačo dnevno sobo, kjer sem kot otrok opazovala ženske, ki niso bile videti kot jaz.«

»Bila sem srečna, da živim, da imam nova jetra.«

»Ničesar ne obžalujem. Razočaran sem, da se je revija, ki se je vedno zavzemala za svobodo govora, uklonila pritisku od zunaj.«

»Ko sem dobila vlogo, sem se začela s tem ukvarjati. Močno sem začutila vso to temo in borbo vseh izbrisanih.«

»Ko sem postala urednica revije Vogue, sem si želela vsem, ki bi me poslušali, dokazati, da obstaja nov, vznemirljiv način, kako si predstavljati ameriško modno revijo.«

»Bilo je tako nadrealistično! Vsekakor sem čutila težo tega, ker je Versace tako ikonična, legendarna modna hiša, ki je v svoji modni ligi. Vse sem doživljala zelo čustveno, od samega začetka se mi je zdel zgodovinski trenutek.«

»Gre za trenutek, ki se zgodi enkrat v življenju, zato sem čutil mešanico vznemirjenja in živčnosti, ko sem začel sestavljati koščke ometa.«